Pomorske radijske komunikacijske frekvence so v glavnem razvrščene v pet vrst:
Srednje frekvence (MF): Uporablja se za komunikacijo na morju in ob obali s frekvenčnim razponom od 0,3 do 3,0 MHz. Primarno se uporablja za vzpostavljanje klicev ter za varnostno in prometno komunikacijo.
Visoke frekvence (HF): Uporablja se za prenos-na dolge razdalje s frekvenčnim razponom od 3,0 do 30 MHz. Uporablja se predvsem za globalno komunikacijo in klice v sili.
Zelo visoke frekvence (VHF): Uporablja se za komunikacijo na morju in ob obali s frekvenčnim razponom od 30 do 300 MHz. Uporablja se predvsem za komunikacijo ladja-z-ladjo in ladja-z-obalno.
Izjemno visoke frekvence (UHF): Uporablja se za kratko{0}}komunikacijo in visoko-podatkovno-hitrost, s frekvenčnim območjem od 300 MHz do 3 GHz. Uporablja se predvsem za radar in navigacijo.
Satelitske komunikacijske frekvence: uporabljajo se za globalno in regionalno komunikacijo; mednje sodijo predvsem frekvence GMDSS s frekvenčnim razponom 1,6 GHz.
